ko čakaš na nekoga, da se prijavi na fb/msn...pa se ne.and your heart breaks just a little bit each time...
ampak gupec jaz, še kr čakam:)
jooj...nabere se vsake tolko časa tolk enih zadev, ki jih morš nekam dat, napisat...druge neprostovoljne aktivnosti so mi nekaj časa okupirale možgane, da misli niso mele placa...zej ko sm se jih malo znebila, se mi zdi, da so kr poletele in so če vedno neurejene in kr švigajo mimo, ne da bi jih predhodno mogla malo popredalčkat in prežvečit in neuporabne zavrečt al zbrisat.dobivam take smešne signale, da tut jaz ne vem več, kaj naj si mislim...pa si po eni strani želim, da bi blo res, po drugi pa boljš, da ne...če bi blo res, bi si tut jaz mogoče spet upala gumpecu spustit blizu in se prepustit.že tak dolgo nisem...pogrešam že malo vse okol tega. mogoče pa je vse to zaradi tega, ker se spet bliža tisti dan v letu, ki ga ne maram preveč. na ta dan me vedno neka žalost zagrabi in razmišljam o tem, kaki dan si želim in s kom bi rada bla...pa ni tak.
mogiče pa bo takoj naslednji dan že boljše...ker bo mimo in bo spet navaden sedmi februar :D
še nina pravi, da sem smotana, da si ne upam bolj blizu in da dobro skrivam..če pa ne vem, kak se lotit.že malo iz vaje al kaj...bo opazovala kot nepristranski opazovalec celotno zadevo in bo poročala.potem pa v skladu s tem ukrepam.skor bedno, da rabiš nekoga tretjega, da ti pove, kak zadeve stojijo...
mogoče bo pa res naslednji dan vse po starem...sej pravim, maybe it's just one of those days...
